Misryoum poroča, da še ni formalne odločitve o zadržanju evropskih sredstev, saj komisija preverja izpolnjevanje pogojev.
Ko gre za evropska sredstva, je za Srbijo še vedno občutek, da so v zraku.
V prvem planu je vprašanje, ki ga je na vprašanje o navedbah Marte Kos naslovil govorec evropske komisije Markus Lammert. Po njegovih besedah za zdaj ni formalne odločitve o tem, da bi Srbiji zamrznili evropska sredstva, komisija pa še naprej preverja, ali država izpolnjuje pogoje za prejem.
Ključna tematika se vrti okoli pogojevanja izpolnjevanja meril, zato se izjava o zamrznitvi v praksi ne razhaja z ugotovitvijo, da komisija ne more odobriti sredstev, dokler pogoji niso izpolnjeni.
To je, v misli, razlika med napovedjo in postopkom: vprašanje ni le, kaj je kdo dejal, temveč kaj bo komisija lahko potrdila kot skladno.
Sredstva v okviru načrta za rast na Zahodnem Balkanu v celoti znašajo sedem milijard evrov, od tega naj bi Srbija v prihodnjih letih prejela 1,5 milijarde.. V ozadju pa ostaja tudi politična občutljivost morebitnega zmanjšanja podpore, saj je srbski finančni minister Siniša Mali med drugim izrazil stališče, da bo Srbija od EU dobila drugačen znesek, večinoma v obliki posojil.
Meanwhile v javnem prostoru ostaja tudi spor glede pravosodnih reform. Marta Kos je namreč opozorila, da naj bi EU ustavila izplačila, dokler Srbija ne popravi obstoječe pravosodne reforme, ki naj bi bila sporna z vidika zahtevanih evropskih standardov.
Spor se po vsebini navezuje na zakon o pravosodni reformi, ki ga je skupščina sprejela po hitrem postopku brez javne razprave.. Predvidene spremembe naj bi med drugim zmanjšale neodvisnost tožilstva ter vplivale na ureditev specializiranih tožilstev, hkrati pa naj bi dali policiji več prostora pri ravnanju glede zahtev tožilstva.
S tega vidika je za Misryoum pomembno, da se razprava ne ustavi pri splošnem opozorilu, ampak se usmeri na konkretna merila, ki jih komisija uporablja pri odločanju o skladnosti in nadaljnjih korakih.
V nadaljevanju pa je tone postavil tudi Lammert, ki je poudaril, da komisija od Srbije pričakuje sledenje usmeritvam beneške komisije.. Ta je pripravila mnenje o pravosodni reformi in začela dialog s srbsko vlado, potem ko je izpostavila, kdaj ustava in zakoni neke države niso skladni z demokratičnimi standardi in mednarodnim pravom.
Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je medtem izrazila prepričanje, da bodo poslanci zakon uskladili s priporočili do konca maja. Vučić naj bi imel zadnjo besedo, a če želi Srbija članstvo v EU, bo težko zavrniti priporočila, ki so že postala del ocenjevanja reform.
V tem kontekstu je za Misryoum še posebej zanimiv tudi načrtovani časovni potek: mladi srbski pogajalec Danijel Apostolović je sporočil, da je pravosodno ministrstvo po prejemu strokovnega mnenja beneške komisije oblikovalo delovno skupino in da naj bi komisija prejela osnutek novega zakona.. Če bo usklajen in odobren, bi bil predviden sprejem še v istem mesecu.
To ni samo pravosodna razprava, temveč preizkus, ali bo Srbija pravočasno uskladila reforme z evropskimi pričakovanji, kar neposredno vpliva na to, ali bodo sredstva EU še naprej tekla.