Predsednica republike opozarja, da sta neodvisnost in stabilno financiranje javnih medijev nujna pogoja za ohranjanje demokratičnih standardov v državi.
Vprašanje svobode medijev je neposredno povezano s kakovostjo naše demokracije, saj brez profesionalnih in neodvisnih medijev državljani ne morejo biti ustrezno obveščeni.. Predsednica republike v svoji zadnji poslanici opozarja, da mediji igrajo ključno vlogo pri nadzoru oblasti in gradnji zaupanja v ključne družbene institucije.
Posebno skrb vzbujajo populistične napovedi o ukinjanju rtv-prispevka, saj se poraja vprašanje, kdo bo zagotavljal vsebine, ki za komercialne medije niso donosne.. Od izobraževalnih oddaj in kulture do manjšinskih programov, javni mediji opravljajo naloge, ki jih tržni subjekti zaradi poslovnih interesov ne morejo pokriti.
Ta razprava je izjemnega pomena, saj odločitev o prihodnosti financiranja medijev neposredno določa, ali bomo kot družba ohranili prostor za verodostojno informiranje ali pa bomo dopustili, da medijski prostor postane orodje političnih pritiskov.
Predsednica poudarja bistveno razliko med javnim in državnim medijem, pri čemer slednji ne bi smel imeti mesta v sodobni demokraciji. Javni mediji morajo za svojo neodvisnost od politike in kapitala nujno ohraniti stabilne vire financiranja, kar je bistveno za varovanje njihovega uredniškega dela.
Sistemsko urejeno financiranje ni nepotreben strošek za prebivalce, temveč nujna varovalka pred ranljivostjo institucije. Brez tega se javni servis hitro znajde v primežu kratkoročnih interesov, kar dolgoročno škoduje celotni javnosti in pluralizmu v družbi.
Slovenija nujno potrebuje raznolik medijski prostor, v katerem komercialni mediji igrajo svojo vlogo na trgu, vendar ne morejo nadomestiti javnega servisa. Razumevanje te vloge je ključno za zrelo politično odločanje, ki presega zgolj dnevno-politične dobičke.
Misli Alberta Camusa o tem, da tisk brez svobode ne more biti nič drugega kot slab, danes ostajajo bolj aktualne kot kdajkoli prej. Svoboda medijev ni nekaj, kar bi bilo zagotovljeno enkrat za vselej, temveč odgovornost, ki jo moramo varovati vsak dan znova.
Za konec velja poudariti, da odgovoren dialog o prihodnosti medijskega prostora zahteva zrelost vseh vpletenih strani. Brez takšnega pristopa tvegamo degradacijo informacijskega prostora, kar bi neposredno oslabilo temelje, na katerih počiva naša demokratična država.