Z izhodiščem v Solkanu je mogoče Sabotin povezati s Korado in nadaljevati do Kanala ali Plav. Tura je dolga okoli 26 km.
Skozi čudovite gozdove na Stene svete Ane in Grmado na Mali gori #video Vrh Sabotina s pogledom na Sveto goro.. Foto: Matej Podgoršek Kar je za Ljubljano Šmarna gora, za Kranj Jošt, za Maribor Kalvarija, za Celje Grmada …. je za Novo Gorico Sabotin.. Hišna gora.. Ponos Goričanov.. Z razgledi in zgodovino.. Če ste z drugega konca Slovenije in vam je izhodišče za le uro in pol vzpona predaleč, vam pokažemo, kako si lahko Sabotin
spremenite tudi v celodnevno turo – tako da krenete še vse do Korade in sestopite v Plave ali Kanal.. Sam sem imel to že nekaj časa v mislih, zdaj sem turo končno realiziral.. Pomladni meseci so najboljša izbira: ker je vse tako zeleno, cvetijo gorske rože, pa še prevroče ni (poleti tu zagotovo bo).. Vseeno že v tem času v nahrbtniku ne sme manjkati več litrov vode ali soka.. Če pot opravite v celoti vas
namreč čaka 26 kilometrov, 1.100 višincev, osem ur hoje, skupaj s posnetki pa kakšnih deset ur.. Možnosti za okrepčilo sta dve, a le ob koncih tedna – okrepčevalnica na Sabotinu in planinsko zavetišče na Koradi.. Vzpon na Sabotin Na vzponu na Sabotin se nad nekajkrat pokaže Nova Gorica.. Foto: Matej Podgoršek Za vzpon na Sabotin lahko v Solkanu pri Novi Gorici parkiramo na parkirišču pri obeh mostovih čez Sočo oziroma tik nad železniško postajo (sto
metrov nadmorske višine) ali pa nižje ob Soči brezplačno pri kajakašem centru (75 metrov) in pohod začnemo s prečkanjem brvi, ki so jo odprli pred štirimi leti.. Dolga je 120 metrov.. V prvem primeru se ob robu ceste prek mostu povzpnemo do desnega zavoja ceste proti Goriškim brdom, v drugem primeru pa po kolesarski stezi in nato kolovozu do istega zavoja.. Tam se začne dobro markirana južna pešpot na Sabotin.. Ostanki cerkve Svetega Sabotina.. Foto:
Matej Podgoršek Že na začetku nas čaka kondicijsko najtežji del ture.. Posamezni odseki tega skoraj uro dolgega vzpona so pošteno strmi (že stopnice tik ob slovensko-italijanski meji).. Se pa lahko nadihamo na nekaj lepih razglednih točkah na Solkan, Novo Gorico, v ozadju pa se lepo vidi tudi Kras s Črnimi hribi.. Na razpotjih se držimo smeri za cerkvico Svetega Valentina, ki je bila zgrajena leta 1.502.. V furlanščini se Sabotin imenuje prav po svetem Valentinu
– Mont di San Valantin.. Ostanki cerkve, ki je bila opuščena konec 18.. stoletja, so na nadmorski višini 535 metrov.. Do te je dobra ura hoje, 440 višinskih metrov (na dveh kilometrih in pol).. Od tu je lep pogled na obe Gorici, pa tudi na Škabrijel in Sveto goro.. S pogledom na morje in Alpe prek 10 vrhov na Trstelj #video Od cerkve naprej se začne najlepši del ture.. Foto: Matej Podgoršek Pohod nadaljujemo v
smeri severa, naprej po grebenu Sabotina.. Zdaj se najlepši del ture šele začne.. Pa še fizično res ni zahteven.. Zložna pot je markirana s Knafelčevimi markacijami in tudi z rumenimi oznakami za Juliana trail.. Sledimo pa tudi mejnim kamnom.. Razgledi so vse lepši – tudi do zasneženih vrhov Julijcev.. V približno 20 minutah smo na najvišji točki Sabotina, 609 metrov.. Do sem smo naredili 500 višinskih metrov.. Na drugi strani Soče je Sveta gora, frančiškanski
samostan in romarsko središče na 681 metrih.. Nekaj minut hoje naprej je okrepčevalnica na Sabotinu in tudi tako imenovani Park miru, muzej na prostem.. Tu je namreč veliko ostankov iz Soške fronte (kaverne, jarki, bunkerji).. Vrh Sabotina je tudi muzej na prostem, saj so tu številni ostanki s Soške fronte.. Foto: Matej Podgoršek S Sabotina na Korado S pogledom na Sočo nadaljujemo proti Vrhovljam.. Foto: Matej Podgoršek V rahlem spustu, s pogledom na Sočo desno
in in Brda levo, nato po razglednem robu grebena Sabotina hodimo približno uro, nakar pešpot za kratek čas zavije tudi v gozd.. Ko pred Vrhovljami pridemo na gozdno cesto, pa nas bo znova grelo sonce.. Na poti po robu velja nekaj previdnosti: teren je precej kamnit, zato pazite na korake, na gležnje.. Pa tudi zaradi kač, saj se zna zgoditi, da se bo kakšen modras sončil prav na markirani poti.. Pot preko Vrhovelj in del
vzpona do Korade poteka po cesti.. Foto: Matej Podgoršek Približno uro in 45 minut hoje naprej od Sabotina dosežemo Vrhovlje pri Kojskem oziroma cesto, ki gre iz doline Soče prek grebena v Goriška brda (300 višinskih metrov sestopa).. Ko gremo čez vas, moramo biti nekoliko bolj pozorni na markacije, da ne zgrešimo poti.. Vrhovlje pri Kojskem je najvišjeležeča vas v Brdih.. Na vzpetini nad njo, 419 metrov, je baročna cerkev Device Marije.. V nadaljevanju nas
čaka najbolj raznolika pot na turi: malo po asfaltni cesti, malo po gozdnih stezah, pa tudi prek travnikov.. Na stiku alpskega in sredozemskega podnebja imajo tukajšnja travišča in gozdovi precejšno pestrost rastlinstva in živalstva.. Mi pa po dolgi poti bolj razmišljamo o okrepčilu v planinski koči.. Od cerkve do vrha je šest kilometrov in 400 metrov zložnega vzpona, od izhodišča do Korade pa 17 kilometrov.. Če boste imeli dobro vidljivost, bodo razgledi s Korade res
lepi – takole proti Matajurju in Kaninu.. Foto: Matej Podgoršek Dolga, a res zložen vzpon na Korado.. Foto: Matej Podgoršek Tik pod vrhom Korade je razpotje: v desno gre pot na vrh, v levo do koče na Koradi.. Kaj izberete prej?. Planinsko društvo Brda ima kočo odprto ob koncih tedna.. Na vrhu, na 812 metrih, je kamnita struktura in državna geodetska točka.. Korada ni tako zelo obiskan vrh, pa bi zaradi izvrstnih razgledov proti severu
lahko bil.. S pogledom na levo boste prepoznali Matajur in za njim Kanin, na sredini je Kolovrat z vasico Lig, proti desni pa pogled seže do Krna in Bohinjsko-tolminskega grebena.. Korada je visoka 812 metrov in ima lepe razglede proti severu.. Foto: Matej Podgoršek Sestop v Kanal Planinska koča na Koradi je odprta ob koncih tedna.. Foto: Matej Podgoršek Po zasluženi malici v koči na Koradi je čas za sestop, a tokrat ne po poti
pristopa in tudi ne v krožni turi, temveč nadaljujemo turo najprej proti severovzhodu, do Plav ali do dobre pol ure bolj oddaljenega Kanala.. Pot je še naprej markirana, a boste tu tudi ob koncih tedna srečali bolj malo pohodnikov.. Nekaj torej za vse ljubitelje samotnih poti.. Za vzpon pa ne bi bila posebej prijetna, saj nima veliko razgledov.. Na sestopu pogled proti Kanalu.. Foto: Matej Podgoršek Sam sem izbral Kanal (106 metrov nadmorske višine), saj
gre za slikovito naselje ob Soči, ki je poznano po mostu, s katerega poleti skačejo v reko.. Če odločno stopite, je sestopa za dve uri, morda dve uri in pol.. Naredi se še devet kilometrov, torej skupaj 26 kilometrov.. Iz Kanala se na izhodišče odpeljemo z vlakom.. Ne vozi pa prav pogosto, zato že vnaprej preverite vozni red.. V mojem primeru je imel 46 minut zamude.. Domačini pravijo, da to ni nič neobičajnega.. Je pa
vsaj nekaj časa za namakanje utrujenih nog v Soči.. Prihod v Kanal, od koder se lahko na izhodišče odpeljemo z vlakom.. Foto: Matej Podgoršek Poiščite še več nasvetov za pomladne izlete v hribe: Skriti kotiček Slovenije: Kozjansko nas vabi na pohod S klopce na klopco #video Najlepši pomladni pohod: ob spomladanski resi na Srebotnik #video Družinski pohod, pozimi ali spomladi, na Čemšeniško planino #video Počitniški pohod po luni in začaranem gozdu na otoku Tenerife #video
Golaki, trije vrhovi in dve koči na razgledni krožni turi #video Gor dol gor dol gor dol in v Polhograjcih naberemo tisoč višincev #video Golica po manj oblegani poti.. V drugi polovici maja je prekrita z narcisami.. #video Na glavo obrnjen pohod: raziskovanje doline Glinščice #video Pentlja, planinska pot čez barje in Krim, dolga kar 84 kilometrov #video Pot pod noge za pogled od blizu in zviška na polno Cerkniško jezero #video Z volkovi po
samotni pešpoti na Slavnik, primorski Triglav #video
Sabotin, Korada, Kanal, Soča, pohod, Solkan, Juliana trail