Vlada je pojasnila, zakaj na vrhu pobude Tri morja ni bilo Roberta Goloba. Janez Janša je odgovor takoj ostro komentiral.
V senci vrha pobude Tri morja v Dubrovniku je bilo ključno vprašanje, kje je bil Robert Golob.
Del javnosti se je namreč spraševal, zakaj predsednik vlade ni šel na srečanje voditeljev, ki poteka v okviru foruma 13 držav članic EU v srednji in vzhodni Evropi, umeščenih med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem.. Na vrhu so sodelovali premierji oziroma predsedniki večine držav, sodelovanje pa vključuje tudi ameriškega ministra za energijo Chrisa Wrighta.
Pobuda Tri morja je forum, namenjen krepitvi regionalnega sodelovanja, med drugim z obravnavo energetske in infrastrukturne povezljivosti. Sloveniji je v Dubrovniku predstavljal podpredsednik vlade in minister za finance Klemen Boštjančič, ki opravlja tekoče posle.
Iz vlade so sporočili, da so se na vprašanja odzvali zaradi »številnih zavajajočih navedb v javnosti« v zadnjih dneh, povezanih z udeležbo na vrhu. Poudarili so, da udeležba na takšnem dogodku spada v pristojnost predsednice države, ne predsednika vlade.
Vlada dodaja, da se predsednica zaradi drugih obveznosti vrha ni mogla udeležiti, zato je vabilo predala vladi. V imenu Slovenije naj bi se dogodka tako udeležil Boštjančič, ki je po navedbah vlade izpostavil pomen regionalnega sodelovanja.
Zakaj je to pomembno: kadar se javna razprava hitro osredotoči na to, kdo predstavlja državo, je v ozadju vedno tudi vprašanje, kako se razporejajo pristojnosti med institucijami.
Ob tem je vlada navedla še, da je Slovenija skupaj z več državami in Evropskim investicijskim skladom (EIF) podpisala memorandum za vzpostavitev novega sklada. Namen naj bi bil sprostiti najmanj dve milijardi evrov naložb v regiji.
Na pojasnilo se je zelo hitro odzval šef SDS in najverjetnejši mandat Janez Janša.. V odzivu je sporočilo vlade ocenil kot potrditev njegovih stališč in opozoril, da naj bi tako Nataša Pirc Musar kot Robert Golob izbrala druge obveznosti namesto udeležbe na dogodku, kjer bi bila udeležba po njegovem mnenju pričakovana po uradni dolžnosti.
Na koncu je še enkrat v ospredje prišla politična interpretacija: uradni okvir in pristojnosti institucij se lahko v javnosti hitro prelijejo v medsebojne očitke, kar dogodek v Dubrovniku premakne iz vsebinske razprave v spor o simbolni zastopanosti.
To bo verjetno ostalo tema tudi v nadaljevanju, še posebej, ko se bodo razprave dotikale tako regionalnih povezav kot domačih političnih odgovornosti.