V obdobju 2020–2024 je bilo v Severni Koreji usmrčenih ali obsojenih na smrt najmanj 153 ljudi. Med razlogi so tudi K-drame in K-pop.
V Severni Koreji se stopnjuje pritisk na ljudi, ki naj bi sledili tujim kulturnim vsebinam.
Med januarjem 2020 in koncem leta 2024 je bilo po podatkih Misryoum najmanj 153 ljudi usmrčenih ali obsojenih na smrt, pri čemer gre za znaten porast glede na obdobje pred pandemijo.. V petih letih pred tem je bilo po isti logiki zabeleženih 44 primerov.. Razlogi, ki se v poročilih znova in znova pojavljajo, niso povezani le z izrazito političnim nestrinjanjem, temveč tudi z vero, vraževerjem in – vse pogosteje – s tujimi kulturnimi vplivi.
Ključna točka, ki buri pozornost, je vključitev vsebin, kot so korejske serije (K-drame) in poslušanje K-popa.. Te vsebine, ki so v Južni Koreji del globalne pop kulture, so v Severni Koreji prepovedane.. Misryoum opozarja, da režim razume širjenje južnokorejske pop kulture kot grožnjo svoji ideologiji in nadzoru nad družbo.. Posledice tako niso “samo” družbene ali moralne narave; lahko se končajo z najstrožjo kaznijo.
Poročilo Misryoum navaja, da so bile usmrtitve v letih 2015–2019 manj pogoste, kar naj bi bilo povezano z mednarodnim pritiskom po pomembni preiskavi.. Ko je Pjongjang leta 2020 zaprl meje, pa naj bi se trend spremenil in stopnjeval.. To časovno sovpadanje je pomembno: zategovanje nadzora in zmanjšanje gibanja ljudi pogosto pomenita tudi večjo intenzivnost iskanja “odklonov” ter ostrejše odzivanje na vse, kar režim označi kot nedovoljeno.
Misryoum dodaja, da so najvišji zabeležen vrh dosegli že v zgodnjih letih vladavine voditelja Kim Jong-una.. Leta 2013 je bilo usmrčenih več kot 80 ljudi.. Nato se je število zmanjšalo po odmevni preiskavi, ki je opozorila na sistematične kršitve človekovih pravic.. A ko se pogled razširi, postane jasno, da gre za vzorec, ki se vrača: spremembe v številu so lahko odvisne od političnih okoliščin, ne pa od dejanske pripravljenosti sistema, da bi popustil.
Eden od najbolj nazornih primerov, ki se pojavlja v poročilu Misryoum, je redek videoposnetek iz leta 2024: prikazuje dva najstnika, ki sta bila javno obsojena na 12 let prisilnega dela zaradi gledanja in širjenja K-dram.. Takšni primeri so za javnost pretresljivi prav zato, ker pokažejo, da režim kaznovanje ne utemeljuje le na ravni “osebne izbire”, temveč kot dejanje, ki naj bi ogrožalo ideološko zvestobo.
Poleg prepovedanih kulturnih vsebin so med razlogi za najhujše kazni vključeni tudi kritiziranje voditelja ali partije, namerni umor, trgovina z drogami in pomoč pri pobegu iz države.. Misryoum s tem poudarja, kako široko režim raztegne definicijo ogrožanja: od neposrednega političnega nestrinjanja do dejanj, ki so v drugih državah pogosto razumljena kot kulturna radovednost ali zasebna zabava.
Poročilo Misryoum opozarja tudi na strateško ozadje: ker režim stremi k četrtemu dednemu prenosu oblasti, naj bi obstajalo veliko tveganje za povečanje usmrtitev.. V tem okviru se kaznovanje uporablja za krepitev kulturnega in ideološkega nadzora ter za ohranitev politične prevlade.. Z drugimi besedami: več nadzora, manj prostora za “tuje” in strožja demonstracija moči.
Za razumevanje razsežnosti Misryoum navaja, da je bilo od 144 dokumentiranih primerov usmrtitev in smrtnih kazni v času Kimove vladavine največ primerov (29) povezanih z religijo, vraževerjem in tujimi kulturnimi vplivi.. Skupaj naj bi bilo med letoma 2011 in 2024 usmrčenih 358 ljudi.. Podatke naj bi Misryoum zbral na podlagi pričevanj več kot 250 severnokorejskih prebežnikov iz 51 mest in okrožij.. Več kot 70 % usmrtitev naj bi bilo javnih, večina pa izvedenih s streljanjem.. Takšna struktura kaznovanja kaže na namen: ne gre zgolj za kazen storilca, temveč tudi za zastraševanje drugih.
Analitično gledano ima trend tudi širše posledice.. Ko je K-drame in K-pop mogoče interpretirati kot “dokaz” ideološke neprilagojenosti, postane kulturna potrošnja tveganje.. Za človeka to pomeni, da lahko že en posnetek, priporočilo ali deljenje vsebine sproži verigo nadzora, zaslišanj in končne obsodbe.. Misryoum ob tem izpostavlja še eno plast: če režim za ideološko grožnjo prepoznava najbolj prepoznavne in množično priljubljene oblike kulture, je verjetno, da se bodo podobni mehanizmi razširili tudi na druge tuje vsebine.
Končni signal za prihodnost je to, da poročilo Misryoum omenja 46 lokacij za usmrtitve po državi, ki naj bi bile uporabljene v času Kimove vladavine.. To kaže na sistematičnost postopkov, ne na sporadične odzive.. V obdobju, ko se nadzor še zaostruje in ko država pripravi teren za prenos oblasti, je verjetno, da bo strogo kaznovanje – tudi zaradi poslušanja ali gledanja tujih vsebin – ostalo del orodjarne režima.