Od izvora v latinščini do oglasov in psihologije ugodnega občutka: zakaj »akcija« tako pogosto vodi kupce.
Spet sem iz trgovine prinesla nekaj, česar nisem nameravala kupiti, zato ker je bilo ‘v akciji’.. Beseda akcija je k nam najverjetneje prišla iz nemščine ali malo manj verjetno iz drugih zahodnoevropskih jezikov, njen skupni izvor v vseh teh pa je v latinščini; actio v pomenu ‘delovanje, dejanje’ je abstraktum glagola agere, ‘delati, delovati’.. Kot oglaševalski oziroma trgovski izraz se je v nemščini pojavila nekoliko, kakih deset let, prej kot v slovenščini, v Zahodni Nemčiji
po drugi svetovni vojni, če pa pobrskamo po časopisnem arhivu, vidimo, da se pri nas prve besedne zveze kot ‘posebna prodajna akcija’ pojavijo v šestdesetih letih.. Zdaj besedo v tem pomenu v vsakdanjem pogovornem jeziku uporabljamo zelo pogosto, mnogo pogosteje rečemo, da je kaj v akciji kot na primer, da je znižano ali na prodaj po znižani ceni.. Zdi se mi, da ima slednji opis tudi nekoliko negativno konotacijo, morda zato, ker je znižano pogosto
zapisano skupaj s prislovnim določilom pred iztekom uporabe, pravilneje bi sicer bilo pred iztekom roka uporabe ali vsaj uporabnosti.. To zveni malodane kot škart (roba), torej manj vredno blago; besedo škart smo prevzeli od zahodne sosede Italije – glagol scartare pomeni izločiti, izvreči.. Če pa je kaj v akciji, se nam takoj zazdi privlačno.. Nas torej trgovci redno mamijo z akcijo?. Velelnikov je veliko: Plačaj manj, Ujemi najboljše kose, Zbiraj nalepke, Ne zamudi … Pregledala
sem šop reklamnih letakov – kar devetih različnih trgovskih podjetij –, da bi videla, kako pogosto v teh uporabljajo izraz akcija, ki je tako dodobra prešel v pogovorno rabo.. Pa sem presenečeno izbrskala le eno akcijo!. Trgovci danes spretno izogibajoč se podobnosti s konkurenco uporabljajo različne izraze, nekateri so celo izumili lastne kot stalni del reklamnih kampanj, na primer bum vikend in XXL ponudba.. V devetih pregledanih letakih se niti en izraz dobesedno ne ponovi
dvakrat: recimo glagol prihraniti nastopa enkrat v velelniku Prihranite!, drugič kot izglagolski samostalnik prihranek, ob katerem je izračunan odstotek tega prihranka.. Tu so še besedne zveze: velika znižanja, izjemna cena, super ponudba.. Velelnikov je veliko: Plačaj manj, Ujemi najboljše kose, Zbiraj nalepke, Ne zamudi … In za konec še pridige, ki ljudi pozivajo, naj v določeni trgovini kupijo izdelke, ker: je njim mar za nas, ker si sami to želimo, ker se cenimo in ker
se splača.. Občutek, da smo nekaj kupili po dobri ceni, v nas vzbudi zadoščenje, kar potrjujejo tudi psihologi.. Morda se je beseda akcija zato tako dodobra usidrala med ljudmi – preden je človek postal pasiven potrošnik, je to zadoščenje dosegel z delom lastnih rok.. Zdaj pa: akcija!
akcija izvor besede, trgovski oglasi, letaki znižanja, psihologija nakupov, zadoščenje kupcev, škart pomen